Boštjančič o interventnem zakonu: Iz Bruslja prihajajo vprašanja, kaj se dogaja

Na seji skupnega odbora poslanci obravnavajo predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predsednik odbora Zvonko Černač je na sejo vabil poleg predlagateljev vabil predstavnike vlade, državnega sveta in zakonodajno-pravne službe.

Seje se udeležuje več ministrov ekipe Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle. Opaziti je finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je na seji kot predstavnik vlade, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, kmetijsko ministrico Matejo Čalušić (vsi iz Svobode), državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža (SD). Vsi naj bi na seji predstavljali poglede vlade oziroma lastnih resorjev.

Pred sejo so stranke najverjetnejše bodoče koalicije vložile amandmaje za vrsto členov predloga zakona.

Zaprli vrata sindikatom?

Poslanci Svobode so uvodoma kritizirali potezo Černača, ki na sejo ni vabil predstavnikov sindikatov, ekonomistov in drugih organizacij oziroma posameznikov, ki predstavljajo “temelj družbe”. Kot je na novinarski konferenci tik pred sejo pojasnil predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek, je bil njihov poziv, da jih kot socialne partnerje povabijo na sejo, ignoriran. Sindikalist je sicer potem prišel na sejo odbora.

Za povabilo na sejo je zaprosilo tudi Združenje sobodajalcev Slovenije, ki pa očitno prav tako ni bilo uspešno.

Kot pišemo danes, so sindikalne organizacije proti, prav tako se je danes proti zakonu ponovno izrekla vlada. Združenje delodajalcev je medtem prepričano, da je zakon “pomemben premik” v smeri manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo.

Černač je dejal, da je seja sklicana na podlagi določil iz poslovnika, ki v 51. članu navaja, da se “k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predlagatelji oziroma njihovi predstavniki in predstavniki vlade ter predstavniki zakonodajno-pravne službe, ki lahko sodelujejo v razpravi”.

Svoboda je nato prišla s pobudo, da bi prihodnji torek opravili javno predstavitev mnenj o zakonu. “Gre za izjemno velik poseg v veliko segmentov slovenske družbe, ki bo imel vpliv na veliko, če ne na vse ljudi, in na našo prihodnost,” je dejala Tereza Novak iz Svobode.

“Da ta zgodba ni šla na ekonomski-socialni svet, da gre mimo vlade, je naravnost grozljivo,” je dejal poslanec Levice Vladimir Šega in pozval k vključitvi sindikatov v debato kot edinega predstavnika zaposlenih.

A je bila s sedmimi glasovi za in devetimi proti zavrnjena. Prav tako predlogi poslancev Svobode za prekinitev seje oziroma preložitev točke na naslednjo sejo.

Proti očitkom, da gre za zakon za bogate

Predstavnik predlagateljev Aleksander Reberšek iz NSi je dejal, da je interventni zakon prenos njihovih obljub iz predvolilne kampanje v dejanja. “Potrebujemo dejanja in razbremenitev, da narod zadiha, ne pa nove in nove davke,” je dejal.

“Prejšnja vlada je fiskalno politiko pripeljala v nezavidljiv položaj, kljub temu da je stalno višala davke. Ali pa morda prav zaradi tega. Očitno je torej, da višji davki niso čarobna paličica za stabilne javne finance,” je med drugim dejal poslanec.

Davčna razbremenitev je naložba v prihodnost, je dejal in dodal, da se predlagatelji zavedajo, da “ni razvoja brez spodbudnega poslovnega okolja”.

Poslanec je zanikal očitke, da gre za zakon za bogate in kot argumente navedel:

• ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence: “Mislim, da upokojenci niso bogataši, ste jim pa nabili davek na dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka, na katero dolgotrajno tudi čakajo,” je očital odhajajoči vladni garnituri.
• odprava dvojnega plačevanja prispevka za popoldanske espeje, sobodajalce, dopolnilno dejavnost na kmetiji: trenutno ureditev je Reberšek označil za nepravično.
• znižanje DDV na osnovna živila: “Poslušam nekatere pripadnike nekaterih političnih strank, da kupec ne bo imel nič od tega. Seveda bo imel. Cene se bodo znižale, drugače naj delo opravi pristojna tržna inšpekcija. Zato jo imamo,” meni poslanec.
• znižanje davka na oddajanje nepremičnin v najem: tega je, spomnimo, prejšnja Janševa vlada z letom 2022 znižala s 25 na 15 odstotkov, potem je Golobova vlada stopnjo znova dvignila na 25 odstotkov, zdaj jo predlagatelji interventnega zakona spet znižujejo. Stopnjo bi znižali na 15 odstotkov oziroma na pet odstotkov za dolgoročni najem za mlade in mlade družine. “Nekdo, ki je imel 700 evrov najemnine, danes plača okoli 175 evrov davka, po novem pa bi plačal 35 evrov,” je dejal poslanec NSi. Zavrnil je očitke, da se bodo dvignile najemnine.
• ukrepi za normirance in nov institut mikro espeja: razbremenitev tega segmenta je po mnenju predlagateljev potrebna za razbremenitev. Več o predlaganih ukrepih tukaj. “V prihodnje bo treba reči tudi kaj o prispevkih za espeje, ki rastejo kot gobe po dežju,” je dejal Reberšek.
• dvojni status upokojencev (možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti, pri čemer se pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo): “Nekdo, ki je delal 40 let, mora dobiti polno pokojnino, če želi delati, pa naj dela,” je dejal Reberšek.
• ukrepi v zdravstvu: Vsi, ki lahko delajo, morajo zagotavljati storitev. (…) Vse ostalo je vaš poceni piar, kako delite javno in zasebno, medtem pa ljudje čakajo in tudi umirajo,” je dejal poslanec.
• razvojna kapica: predlagana je omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov za vse zavezance pri 7.500 evrih. “Igrate na zavist, češ poglejte tistega, ki ima denar, zdaj pa ga razbremenjujejo. A kot sem že velikokrat rekel, potrebujemo uspešne podjetnike in direktorje ter zaposlene, ki bodo za svoje delo primerni plačani,” je dejal Reberšek.

Svarila o milijardnem izpadu v proračunu ..

Večina kritikov interventnega zakona sicer v zadnjih dneh izpostavlja, da predlagatelji nimajo načrta, kako pokriti izpad v proračunu. Menijo tudi, da so predlagatelji podcenili, kolikšen ta bo.

V predlogu zakona namreč piše, da bo imel zakon za 571 milijonov evrov negativnega učinka na proračun, ministrstvo za finance in fiskalni svet pa sta podala precej višjo oceno. Fiskalni svet govori o 900 milijonih evrov, ministrstvo za finance o dobri milijardi evrov.

Brez kompenzacijskih ukrepov bi ta zakon povečal javni dolg in zmanjšal fiskalno odpornost, je danes v DZ dejal finančni minister Boštjančič. “Predlog implicitno predpostavlja, da bo znižanje davkov samo po sebi vodilo v višjo rast, vendar takšna povezava ni samoumevna. Žal ni mogoče pričakovati, da se ob znižanju davčnih prihodkov ne bodo hkrati spremenili tudi obseg in kakovost javnih storitev, ki so ključni dejavnik dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva,” je opozoril minister in dejal, da velja nasprotno. “Mnogi ukrepi uvajajo neenako in nepravično obravnavo zavezancev, spodbujajo neustrezne oblike ravnanja na trgu dela ter povečujejo tveganja za zlorabe v davčnem in socialnem sistemu. To še posebej velja za predlagane spremembe na področju normiranih odhodkov, ki sistem oddaljujejo od njegovega osnovnega namena, poenostavitev za zavezance z majhnim obsegom poslovanja in ga preoblikuje v instrument neupravičenih davčnih ugodnosti za zavezance z višjimi dohodki, kar le še dodatno izkrivlja konkurenčne pogoje na trgu.”

Kot posebno zaskrbljujoče je označil predloge, ki znižujejo prispevke za socialno varnost in uvajajo tako imenovano razvojno kapico. “Ti ukrepi resno ogrožajo vzdržnost obveznih socialnih zavarovanj. Ob tem opozarjamo, da so prispevki temelj financiranja pravic, ki niso sorazmerne zgolj z višino plačil, temveč temeljijo tudi na solidarnosti. Enostranski posegi brez celovite reforme sistemov socialnih zavarovanj rušijo njihovo notranje ravnotežje in prenašajo breme financiranja na državni proračun oziroma druge zavarovance,” je povzel stališče vlade.

… in tveganjih, da nas Bruselj po prstih

Ukrepi interventnega zakona po besedah Boštjančiča ogrožajo tudi vzpostavitev in financiranje ključnih reformnih projektov Slovenije, kot so dolgotrajna oskrba, pokojninska in zdravstvena reforma, ki so neposredno povezane z obveznostmi in zavezami iz načrta za okrevanje in odpornost. Danes je v DZ dejal da urad za okrevanje in odpornost dobiva vprašanja Evropske komisije, “kaj se dogaja in ali res in kaj mislimo oziroma misli Državni zbor sprejeti”.

Če bi Evropska komisija ugotovila, da je prišlo do razveljavitve in da s tem pogoji za izplačilo sredstev EU niso več izpolnjeni, lahko zadrži oziroma (delno) suspendira izplačilo sredstev. V skrajnih primerih lahko pride tudi do prenehanja financiranja in razveljavitve proračunskih obveznosti iz mehanizma, je dejal minister in dodal, da pravila glede nerazveljavitve veljajo do zaključka izvajanja mehanizma, to je do konca letošnjega leta.

“Končni znesek zmanjšanja oziroma vračila določi komisija na podlagi svoje metodologije, pri čemer so ocene, da bi spremembe v obliki razveljavitve večjih reform, kot so na primer pokojninska reforma ali reforma dolgotrajne oskrbe, lahko znašale čez sto milijonov evrov za vsako spremenjeno reformo,” je pojasnil. S tem bi za slovenski proračun nastale dodatne finančne posledice.